KAM JE IZGINILO SONCE
Vedno, ko grem v kino
snemam svoj film,
moje ustnice
se nalahno
dotikajo tujih usod
JEREMIJA
Nič ni tvoje,
vse stvari te merijo
z oddaljenimi pogledi
lupina smeha
se prazni
z roparskim krohotom
smrt lebdi na vekah
kot hobotnica ujeta
v brezno morja
pometaš šepet ustnic
grozo v očeh boga
v odprtih zidovih
se boriš za življenje
KOLESARSKA KRONIKA
(Morilci smo krotki kot ovce)
O, morje in kolo,
val ob valu
razbija samoto
veliko smrti
se kotali po svetu
ena se rodi skupaj
s praznino občestva
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!