Kartezijanstvo in intersubjektivnost v filmski seriji Paranormalno ter v filozofiji duha

Steve Jones

V preteklem stoletju se je na področju filozofije duha intersubjektivni model sebstva uveljavil kot prepričljiva alternativa pogosto grajane kartezijanske solipsistične paradigme. Omenjena modela sta velikokrat prikazana kot nekompatibilna, saj kartezijancem duh drugega predstavlja »problem« za sebstvo, medtem ko intersubjektivnost vztraja, da je družabnost za sebstvo bistvena. Da bi podrobneje preučili to filozofsko polemiko, se bomo v eseju oprli na filmsko serijo Paranormalno (Paranormal Activity, 2007–2015). Zagovarjali bomo stališče, da filmi te serije vsebujejo tako kartezijanske (uporaba najdenih posnetkov) kot intersubjektivne premise (pripovedna struktura, ki poudarja povezave med filmskimi liki in posameznimi filmi). Filozofske polemike namreč osvetljujejo prav te premise, na njih pa temeljijo tudi zgodbe in grozljivost serije. Poleg tega Paranormalno osvetljuje teoretsko razpravo: obe paradigmi namreč med seboj združi v smiselno celoto in s tem nakaže morebitno kompatibilnost obeh modelov. Z razvojem sestavljenega modela bodo nemara misleci, dejavni na področju filozofije duha, lažje pojasnili različne vidike izkustva sebstva, na katere se omenjene paradigme osredotočajo.

 

Ključne besede: intersubjektivnost, Descartes, Paranormalno, grozljivka, sebstvo.

 

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!