Mož, ki odhaja, a ne odide

Tomaž Grušovnik

Novi film Lucrecie Martel je posnet po istoimenskem romanu Antonia Di Benedetta s prikazom španskega kolonialnega uradnika, ki obtiči globoko v provinci, daleč proč od svoje družine in ambicij. Čeprav Zama (2017) spominja na druga dela »čakalnega« žanra, se precej razlikuje od denimo Kafkovega Pred vrati postave in Beckettovega Čakajoč Godota. Glavni odmik od glavnine tega žanra je njegov specifični eksistencialni modus čakanja, ki ga najlepše opišemo kot električno nabito polje brez prave priložnosti razelektritve. Poleg tega odkrita protislovja njegove želje (ki so v romanu sicer prikazana bolj neposredno kot na filmu) de Zamo slikajo kot samosaboterja. Film je s svojim tempom in kadri nadaljevanje opusa Lucrecie Martel, a s svojo sanjsko barvno paleto in presežnim zvokom hkrati naznanja svež odmik od Svetega dekleta (La niña santa, 2004) in Ženske brez glave (La mujer sin cabeza, 2008).

 

Ključne besede: Lucrecia Martel, Antonio Di Benedetto, Zama, Franz Kafka, Samuel Beckett, argentinska kinematografija.

 

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!