Podobe zvokov Sahela

Jernej Trebežnik

Film Zgodba zvokov Sahela (A Story of Sahel Sounds, 2016) v osnovi zajema glasbeno kreativnost afriške tranzicijske pokrajine Sahel, a se svoje etnografije in etnomuzikologije loti na nekatere izvirne in sveže načine, s čimer presega omejitve in težave mnogih starejših podobnih primerov. Pri tem izstopa že dejstvo, da je njegova etnografija le posredna, saj gre bolj kot za film o glasbi in kulturi Sahela za film o založbi in umetniški platformi, ki je obema posvečena. Na ta način je v ospredje pravzaprav potisnjen ameriški vodja založbe Sahel Sounds, film pa do neke mere premišljuje samo pozicijo etnografa in izpostavlja njej inherentno subjektivnost. Založnikovi prijateljski odnosi z afriškimi glasbeniki, pa tudi osredotočanje na izpovedi o glasbi sami (prek nje pa še o tehnologiji, avtorstvu ipd.) in oddaljevanje od pogleda, da je možno preko umetnosti preprosto razlagati tudi načine življenja, filmsko raziskovanje tokrat odpeljejo daleč stran od nekdanjih praks eksotiziranja. Vendarle pa se odpirajo tudi nekatera širša vprašanja, vezana na mednarodno glasbeno industrijo, na avtorske pravice in na samo tehnologijo. Avtorjev premislek v pričujočem prispevku dopolnjujejo še odgovori enega izmed ustvarjalcev filma, Floriana Klägerja.

 

Ključne besede: Sahel Sounds, etnomuzikologija, dokumentarni film, Neopan Kollektiv, Florian Kläger.

 

Integralna verzija se nahaja v tiskanem KINU!