KINO! temelji na prepričanju, da film še zdaleč ni mrtev niti docela rojen, temveč se na novo poraja z vsako dobo, ki se prepoznava v njegovih videnjih.
KINO! si prizadeva za razširjanje filmske kulture kot načina premagovanja zablod, ki film reducirajo na industrijski izdelek in gledalca na potrošnika.
KINO! je prostor zlitja impulzov svobodne ustvarjalnosti. Verjame v nujnost prebijanja okvirjev obstoječega družbenega konsenza in preseganja uveljavljenih modusov eksistence.
KINO! se postavlja na tisto izhodišče aktualnosti, ki se tukaj in zdaj zoperstavlja zahtevam kapitalizma v njegovi tržni logiki razvrednotenja vsakršne oblike upora proti sebi v zgolj še eno vrsto blaga.
KINO! ne ločuje med lokalnim in univerzalnim, marveč zagovarja stališče, da lahko lokalno s svojimi značilnostmi opredeljuje univerzalne procese z enako verodostojnostjo, kot to zmorejo določila splošnosti.
KINO! vzpostavlja prostor za dejavno komunikacijo tokov filmske zavesti, ki zavračajo idejo političnih meja in kulturnih pregrad.
KINO! se zaveda, da film potrebuje gledalca zaveznika, ki s svojim videnjem prispeva k skupni vsoti avtentičnega filmskega dogodka. Zato se zavzema za poglabljanje zaveze med občinstvom in ustvarjalcem.
KINO! prisega na načelo mobilizacije pogleda, ki užitek plemeniti z zavestjo, da je kinematografično dejanje lahko prizorišče dejavnega soočenja filmarjevega in gledalčevega videnja, kjer se odpirajo poti k osvoboditvi izpod jarma ustaljene recepcijske logike.
KINO!! zavrača idejo gledalca kot objekta. Spoštuje ga kot subjekt s polno odgovornostjo, ki lahko v lastni – pogosto marginalizirani, zatirani, izkoriščani ali razosebljeni – bivanjski poziciji prepoznava možnost izbire in najde prostor samozavedanja ter (re)akcije.
KINO! je neprofiten, neodvisen in utopičen prostor.
KINO! vodi prepričanje, da je z vidika kreacije ključnega pomena prav vidik utopije. Utopije, ki filmsko umetnost spaja z njeno dobo in zgodovinskim mestom njenega vznika. Utopičnosti, v kateri se skozi historično perspektivo gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in zdaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem.
KINO!! sledi zahtevi, da se je prežetosti našega časa z brezkončno destruktivno silo treba upirati z revolucijo primerljive kreativne energije, ki naj okrepi spomin, razjasni sanje in podobam dovoli pomeniti!
uredništvo, 1. maj 2007
KINO! 60 povezuje vprašanja spomina, telesnosti in moči filmske reprezentacije. Številko uvaja Darko Štrajn s spominskim besedilom o Patriciu Guzmánu in njegovi zavezanosti ustvarjanju kolektivnega spomina. V Prebojih Blaž Kavšek ob filmu Kar je treba storiti Srdžana Kovačevića razmišlja o delavskem boju, Eva Pavlič v Plesu življenja Siniše Gačića in Andreja Nagodeta raziskuje razmerje med ljub...
V sredo 4. 11. ob 18.00 vabljeni na Ples življenja!
V ponedeljek smo na KINO! Kinofilmu podelili priznanje Franceta Brenka za izjemne dosežke na področju filmske kulture v letu 2025 Ester Ivakič za film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Utemeljitev uredniškega odbora revije KINO!: Ida je bila zrežirana tako lepo, da je še slovenski film vstal od mrtvih in zapel z njo. Več o novem valu in ...
Dvojna edicija KINO! 58/59 se osredotoča na sodobno slovensko filmsko ustvarjalnost. Uvodni tematski sklop Novi val prinaša besedila Matjaža Zorca, Eve Mahkovic, Roberta Kureta, Ule Talije Pollak in Darka Štrajna o nekaterih ključnih nedavnih filmih slovenskih avtoric, pri čemer je posebna pozornost namenjena celovečernim filmom Ester Ivakič (prejemnice priznanja Franceta Brenka!), Kukle in Urš...
1.6. ob 18.00, kinodvorana AGRFT V ponedeljek, 1. junija 2026, vas ob 18. uri vabimo na KINO! Kinofilm, na katerem bomo v sodelovanju z Društvom zaširjenje filmske kulture KINO! ob izidu poletne izdaje revije KINO! predvajali prvenec Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo (Slovenija, Hrvaška, 2025, 109 min, slovenščina). Film, ki se začne kot zg...